Mami Maja

1. Kdaj se izvede punkcija?
2. Kako poteka punkcija?
3. Načini lajšanja bolečine
4. Okrevanje po posegu in morebitni zapleti

Kdaj se izvede punkcija?

Punkcija predstavlja zadnji korak v stimulaciji jajčnikov. Z njo se pridobi jajčne celice, ki so jih med stimulacijo uspeli pridelati jajčniki. Vendar se punkcijo ne izvede kar kadarkoli, pred njeno izvedbo mora ženska prejeti še eno zelo pomembno zdravilo – t.i. “stop injekcijo”.

Pri načrtovanju aplikacije “stop injekcije”, odločilen dejavnik predstavlja velikost foliklov. Folikli morajo biti določene velikosti, da se v njih lahko nahajajo zrele jajčne celice, primerne za oploditev. Merila se lahko med klinikami nekoliko razlikujejo, vendar velika večina smatra, da se zrele in uporabne jajčne celice, nahajajo v foliklih velikosti od 17 do 22 milimetrov. V foliklih velikosti med 13 in 17 mm se prav tako lahko nahajajo zrele jajčne celice, vendar je to manj verjetno. Vseeno se zaradi tega dejstva med punkcijo navadno punktira vse folikle, ki bi potencialno lahko vsebovali uporabno jajčno celico.

Za “stop injekcijo” se lahko uporabi HCG (npr. Ovitrelle) ali agonist GnRH (npr. Decapeptyl), obe zdravili delujeta na podoben način, in sicer tako, da sprožita dozorevanje jajčnih celic. Punkcija se navadno izvede 36 ur po aplikaciji “stop injekcije”, ta časovni razpon pa se lahko prilagodi potrebam posameznic glede na rezultate preteklih punkcij – pri nekaterih ženskah je tako potrebno punkcijo izvesti prej, pri drugih kasneje (t.i. podaljšana stopka). V določenih primerih se lahko specialisti odločijo tudi za dvojno stopko, kjer se uporabi kombinacijo HCG in agonist GnRH stopke.

Kako poteka punkcija?

Punkcija jajčnikov je razmeroma kratek kirurški poseg, ki v povprečju traja 15-30 minut in s katerim se v postopku IVF, po stimulaciji jajčnikov pridobi jajčne celice. Gre za minimalno invaziven poseg po katerem ženske načeloma zelo hitro okrevajo. Izvede se na ginekološkem stolu/mizi, v prostoru posebej namenjenim za to, navadno gre za manjšo operacijsko sobo, ki je povezana z laboratorijem.

Poseg se izvede skozi nožnico, izjemno redko pa tudi skozi trebuh. Ginekolog specialist najprej umije zunanje spolovilo, vstavi vaginalni spekulum in pregleda ter očisti tudi nožnico. V osnovi vse poteka enako kot standardni ginekološki pregled, ki pa je za posameznico lahko bolj ali manj prijeten. Pred izvedbo posega se v steno nožnice navadno aplicira tudi lokalni anestetik.

Med posegom se uporablja ultrazvok za vizualno vodenje tanke, dolge igle skozi vrh nožnice v en jajčnik in nato v drugi. Ginekolog z iglo prebode folikel in aspirira folikulrano tekočino, ki potuje po cevki v posebno epruveto. Iz pridobljene tekočine nato embriologi pridobijo jajčne celico in tiste, ki so ustrezne oplodijo s partnerjevim ali darovalčevim semenom.

Po končanem postopku ginekolog pregleda steno nožnice in oba jajčnika. Mesta vbodov lahko nekoliko krvavijo – ginekolog lahko nanje izvaja pritisk, da se ustavijo manjše krvavitve, po potrebi pa uporabi tudi kavterizirajoče sredstvo, v kolikor je krvavitev močnejša.

Po posegu ženska še nekaj časa odleži v sobi za okrevanje, kjer je pod nadzorom medicinskih sester. Čas okrevanja je odvisen predvsem od zahtevnosti posega in tudi oblike analgezije, ki se uporabi ob posegu. Pomembno je, da ženska po posegu spije zadosti tekočine in gre na vodo, da se zdravstveno osebje prepriča, da se med posegom ni poškodoval mehur. Prav tako je pomembno, da se krvavitev po posegu hitro ustavi oz. je prisoten le blag izcedek. Obilnejša, močnejša krvavitev po punkciji ni normalna in se mora nujno zaustaviti.

Načini lajšanja bolečine

Posameznice punkcijo doživljajo izredno različno – za nekatere je to praktično neboleč poseg, za druge neprijeten, medtem ko nekatere posameznice doživijo izredno močno bolečino in so po posegu dovolj travmatizirane, da se povsem odpovejo nadaljnjim postopkom umetne oploditve. Zaradi tega je izrednega pomena, da klinike vsako žensko obravnavajo individualno in poskrbijo za ustrezno lajšanje bolečine.

Lokalna anestezija

Lokalna anestezija predstavlja medicinski postopek za odpravo čutnih zaznav na omejenem delu telesa, s površinskim apliciranjem lokalnega anestetika. Uporablja se na vseh klinikah, kot standardna oblika analgezije. Pred posegom ženska ne rabi biti tešča, cel čas ostane budna in prisebna. Klinika navadno lokalno anestezijo kombinira z oralnimi analgetiki in blagim pomirjevalom.

Pred punkcijo jajčnikov ginekolog lokalni anestetik aplicira v steno nožnice, tako ženska ne čuti prebadanja igle skozi steno, čuti pa prebadanje v jajčnikih.

Prednosti lokalne anestezije:

• ni tveganj za zaplete, ki pridejo ob sedaciji ali splošni anesteziji
• ženska je ves čas posega budna, okrevanje je hitrejše in prej lahko odide domov

Slabosti lokalne anestezije:

• ženska je ves čas posega budna, kar je lahko zelo stresno za vse, ki imajo strah pred bolnišničnim okoljem, operacijami, ipd.
• strah povzroči okorelost, zategnjenost mišic, kar lahko poseg naredi še bolj neprijeten in še bolj boleč za žensko
• bolečina je lahko zelo močna in cel poseg je lahko izredno travmatizirajoč, žensko lahko odvrne od nadaljnjih IVF postopkov
• poseg je lahko manj uspešen, če ženska ne zdrži bolečine oz. ne zmore potrpeti do konca in ginekolog ne spunktira vseh foliklov

Analgosedacija

Sedacija predstavlja anestezijsko metodo, ki se uporablja pri določenih posegih/operacijah. Ženska dobi hkrati pomirjevalo in analgetik, ves čas posega je dremava ali celo zaspi, ne izgubi pa zavesti, kot se to zgodi pri splošni anesteziji. Glede na poseg, se lahko uporabi različne količine/koncentracije sedativa. Pomemben vidik sedacije je, da ženske lahko dihajo same in intubacija ni potrebna.

Če se ženska odloči za sedacijo ob punkciji, mora na poseg priti tešča (vsaj 8 ur brez hrane in pijače; če prejema kakšno redno terapijo, lahko tablete popije z minimalno količino vode). Na poseg mora s seboj prinesti izpolnjen vprašalnik za anesteziologa – o splošnem zdravstvenem stanju, morebitnih alergijah, zapletih z anestezijo v preteklosti, ipd. Anesteziolog nato uvede intravenozni kanal in ko sedacija začne učinkovati, se izvede punkcija.

Po končani punkciji, se sedacijo enostavno prekine, žensko pa se odpelje v sobo za okrevanje, kjer je pod skrbnim nadzorom medicinskih sester. Priporočljivo je, da ženska na oddelku ostane najmanj eno uro.

Prednosti sedacije:

• ženska se posega komajda zaveda ali celo povsem zaspi
• čuti minimalno bolečino oz. je sploh ne občuti
• zaradi sedacije se telo sprosti, kar zmanjša nivo bolečine tudi po posegu, omogoči hitrejšo in boljšo izvedbo punkcije
• omogoča večjo varnost v primerjavi s splošno anestezijo (manjše možnosti za nastanek krvnih strdkov, dihalnih zapletov, zastoj urina, ipd.)
• ni potrebe po intubaciji, saj ženska samostojno diha
• po posegu navadno ni prisotne slabosti in bruhanja (kot je to pogosto pri splošni anesteziji)

Slabosti sedacije:

• globoka sedacija lahko vpliva na dihanje/predihanost pacienta, zato je pomembno skrbno nadziranje saturacije oz. nasičenosti krvi s kisikom
• v kolikor poseg traja (pre)dolgo, je žensko lahko potrebno intubirati (kar pa ni za pričakovati pri posegu, kot je punkcija)
• ženska se po posegu lahko počuti slabo, zelo utrujeno, krvni tlak lahko precej upade, možen je glavobol

Splošna anestezija

Splošna anestezija predstavlja obliko začasne nezavesti, ki jo neprekinjeno, natančno in skrbno nadzoruje anesteziolog. Imenujemo jo tudi “skrbno nadzorovana nezavest”.

Če se ženska odloči za splošno anestezijo ob punkciji (oziroma je tak protokol klinike), mora na poseg priti tešča ter na poseg s seboj prinesti izpolnjen vprašalnik za anesteziologa.

V splošno anestezijo bo ženska lahko uvedena z apliciranjem anestetika intravenozno ali z vdihavanjem mešanice kisika, zraka in hlapnega anestetika preko obrazne maske. Pred ali med anestezijo ženska navadno dobi tudi zdravilo proti slabosti.

Ker je punkcija kratkotrajni poseg, tudi splošna anestezija ne traja dolgo in tako ženske k sebi pridejo načeloma zelo hitro. Vseeno pa je čas okrevanja odvisen od posameznice. V sobi za okrevanje oz. na oddelku bo ženska ostala toliko časa, dokler ne bo popolnoma pri zavesti, dihala samostojno, lahko normalno po požirkih popila tekočino in šla na vodo ter se na splošno počutila dovolj pri močeh, da bo lahko odšla domov, v spremstvu, seveda.

Prednosti splošne anestezije:

• ženska se posega ne zaveda in ne čuti bolečine (med splošno anestezijo se navadno aplicira tudi analgetik, da ni prisotne bolečine po prebuditvi)
• telo, mišice so povsem sproščene, kar omogoča hitrejšo in boljšo izvedbo punkcije

Slabosti splošne anestezije:

• od vseh oblik anestezije, splošna predstavlja največje tveganje za razvoj resnih zapletov – nastanek krvnih strdkov, težave z dihanjem oz. zastoj dihanja, kardiovaskularni kolaps, anafilaktični šok (življenjsko nevarna alergična reakcija na anestetik)
• zastoj (retenca) urina
• začasna izguba spomina, zmedenost
• omotica, slabost, bruhanje
• tresenje, mrzlica
• občutljivo, boleče grlo (v primeru intubacije)

Okrevanje po posegu in morebitni zapleti

Ne glede na to katera oblika lajšanja bolečine je bila med posegom uporabljena, bo okrevanje potekalo precej podobno in v veliki večini primerov, brez posebnosti. Vseeno pa je pomembno, da ženska ve kaj pričakovati, kaj je običajno, normalno in katera so odstopanja ter nevarna stanja za katera je potrebno poiskati zdravniško pomoč oz. se vrniti na kliniko kjer je punkcija bila izvedena.

Na dan punkcije pa vse do transferja ali dlje, lahko ženska izkusi naslednje simptome:

• občutek težke maternice, težkih jajčnikov
• krči in zbadanje v nožnici, jajčnikih, maternici
• rahla krvavitev oz. krvav izcedek (ta se mora ustaviti v nekaj dneh)
• napihnjenost, zmerna bolečina v spodnjem delu trebuha
• slabost, zaprtost, neprijeten občutek ob odvajanju blata

Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč? Kateri simptomi kažejo na razvoj zapletov?

• hujša bolečina v spodnjem delu trebuha
• trd, napet trebuh
• močna, opazna napihnjenost, povečan obseg trebuha, nenadna, opazna pridobitev na teži, občutljivost trebuha na dotik
• slabost, bruhanje, driska
• težave z odvajanjem urina oz. zmanjšano odvajanje urina
• močnejša krvavitev, ki se ne ustavi v nekaj dneh
• izcedek iz nožnice, ki je nenormalno obarvan (rumen, zelen, ipd.) ter ima neprijeten vonj
• slabo počutje, tiščanje v prsnem košu, občutek težkega dihanja, omotičnost
• vročina

Na katere zaplete lahko zgoraj našteti simptomi nakazujejo?

Ob/po punkciji je najpogostejši in tudi najbolj nevaren zaplet pri ženskah, razvoj sindroma hiperstimulacije jajčnikov (OHSS). Druga dva najbolj pogosta zapleta pa sta še infekcija v nožnici (na področju vbodnih mest) ali razširjena infekcija in razvoj akutne pelvične vnetne bolezni.

V primeru hujših zapletov je potrebno transfer (potencialnih) zarodkov preklicati oz. ga preložiti na kasnejše obdobje, da si lahko ženska opomore. Namreč s potencialno zanositvjo obstaja možnost, da se zdravstveno stanje ženske še poslabša oz. dodatno ogrozi.

Kako poskrbeti zase prvih nekaj dni po punkcji?

• izkoristite bolniški stalež, ki vam ga odobri klinika, po potrebi pa za daljše obdobje zaprosite osebnega zdravnika (še posebej če opravljate fizično naporno delo)
• izogibajte se težjim opravilom, počivajte, pojdite le na kakšen kratek sprehod
• ne udeležujte se vodenih vadb, visoko intenzivnih vadb, vadb kjer so prisotni sunkoviti gibi in poskoki
• če imate doma že kakšnega otročka, se skušajte izogniti (nepotrebnem) dvigovanju, ko pa je to nujno, pa bodite pozorni na pravilno držo (stisnite trebušne mišice, počepnite in dvignite z nogami, ne hrbtom)
• poskrbite za zadosten vnos tekočin
• izogibajte se savnam, vročim kopelim, bazenom, jacuzzijem, ker obstaja večja verjetnost razvoja okužbe po posegu
• abstinirajte – spolni odnosi so odsvetovani po posegu kot je punkcija zaradi večje verjetnosti razvoja okužbe (posvetujete se z osebjem na kliniki kdaj lahko zopet normalno nadaljujete s spolnim življenjem)