Mami Maja

Zdravljenje z darovano spolno celico ni le medicinsko vprašanje – je tudi vprašanje identitete, vrednot, odnosa do starševstva in sebe.

Za številne pare je to pot, ki se začne šele, ko so izčrpane vse druge možnosti, za nekatere pa drugih možnosti sploh nikoli ni bilo. Nemalokrat je to tudi pot, prepredena z več plastmi – zmedenostjo zaradi nasprotujočih si informacij, občutkom tihe stigme, strahom pred predsodki iz okolice, lastnimi notranjimi dvomi in žalovanjem za pričakovano naravno, biološko možnostjo za spočetje otroka.

V obdobju, ko bi si par želel največ jasnosti, varnosti in strokovne podpore, se mnogi znajdejo v vrtincu pomislekov, skrbi, vprašanj:

• »Zakaj o tem nihče ne govori odprto?«
• »Ali bova še vedno “prava” starša, če si z otrokom ne bova delila genov?«
• »Kako povedati bližnjim, komu od bližnjih – ali sploh povedati?«
• »Ali bom čutil/-a, da je otrok “moj”?«
• »Kako povedati otroku, kdaj – ali sploh povedati?«
• »Kaj, če si otrok nekoč zaželi spoznati darovalca/darovalko?«
• »Kaj če nama bo otrok v najstništvu, odrasli dobi to dejstvo zameril?«
• »Kaj bodo rekli drugi?«

Zaradi vsega tega je psihološka priprava na odločitev za zdravljenje z darovano spolno celico, enako pomembna kot medicinski vidik takšnega postopka. Ni nujno, da sta na tej točki že trdno odločena – ta modul vaju ne sili v odločitev. Njegov namen je pomagati razumeti čustvene procese, olajšati iskren pogovor med vama, ponuditi orodja za presojo, da lažje ugotovita ali sta pripravljena stopiti na to pot, in predvsem vaju opomniti, da nista sama.

Anketirance je v veliki meri skrbelo, kako bo otrok v prihodnosti razumel in dojel svojo identiteto (43 %) ter kdaj in kako bi mu razkrili način spočetja, če sploh (36 %). Dodatno so izrazili strah pred odzivom okolice (31 %) in dvom, ali bodo uspeli z otrokom vzpostaviti pristno čustveno povezanost (24 %).

(Vir: Mami Maja – raziskava med posamezniki, 2025)

“CHECKLIST”: Ali sva pripravljena na zdravljenje z darovano spolno celico?

Preden se začneta pogovarjati o tej možnosti, je pomembno, da se vsak od vaju najprej iskreno sooči s svojimi mislimi, občutki in morebitnimi dvomi.

Ta razdelek vama ponuja osnovne korake priprave, ki pomagajo ustvariti varno okolje za odkrit pogovor, spoštovanje razlik in postopno približevanje skupni odločitvi. Spodaj lahko najdeta seznam tem z vprašanji, ki vama lahko pomembno olajšajo proces odločanja.

🔹 Kdo prvi odpre vrata donaciji?

Izkušnje mnogih parov kažejo, da so najpogosteje ženske tiste, ki prve začnejo razmišljati o donaciji spolnih celic – predvsem zato, ker aktivno iščejo informacije, podporo, delijo izkušnje na forumih, skupinah, govorijo z zdravniki, strokovnjaki in drugimi ženskami. Pogosto prevzamejo tudi čustveno in organizacijsko breme poti do starševstva.

Zanimivo – in za mnoge presenetljivo – pa je, da odločitev za zdravljenje z darovano spolno celico včasih lažje sprejme oseba, ki sama potrebuje darovano celico, kot pa njihov partner ali partnerka.

Zakaj?

🔸Oseba, ki je doživela večkratne neuspehe v IVF postopkih, izgube nosečnosti in obilo razočaranj, donacijo pogosto vidi kot rešitev, ki prinaša novo upanje. Za žensko, ki ob vsaki stimulaciji v IVF postopku uspe pridelati le kakšno jajčno celico ali celo nobene, je lahko premik v zdravljenje z donacijo, veliko olajšanje. Moški s hudo obliko neplodnosti morda ne more več gledati partnerke kako gre iz postopka v postopek, prestaja hormonsko stimulacijo, punkcijo jajčnikov, celo izgubo nosečnosti, na račun njegove diagnoze in prav tako lahko vidi donacijo kot rešitev. Sprejemanje donacije zanje lahko predstavlja zaključek dolgega boja – ne poraz, ampak zrel in pogumen korak naprej.

🔸 Po drugi strani pa partner ali partnerka lahko izkusi globljo izgubo, saj donacija predstavlja konec možnosti, da bi si otrok delil genetski zapis obeh, nekaj kar si načeloma vsi želimo, saj partnerja ali partnerko izberemo tudi z željo, da bi dobili njegovega/njenega otroka. Želimo si, da bi otrok podedoval tiste najbolj čudovite lastnosti partnerja/-ke in ko nekaj takega ni mogoče, na plan pridejo močni občutki – žalovanje, izguba, nemoč.

“Sama dva sva sprejela to odločitev, brez pomoči ali vpogledov drugih. Res sva si močno želela otroka, že kar nekaj časa in nisva bila pripravljena več čakati, čeprav sva poslušala od zdravnikov v Sloveniji, da imava še čas, da sva še mlada…”

Intervjuvanka #4

“Jaz sem načela to temo, partner pa se je s tem res hitro sprijaznil. Oba sva vedela, da se imava zelo rada in da sva pripravljena iti čez nekaj takega skupaj. Če ne bi uspel IVF z darovanim semenom, sva bila pripravljena tudi na posvojitev. Jaz sem vsekakor bila »gonilna sila« in iskala možnosti, raziskovala.“

Intervjuvanka #4

“Odločitev za zdravljenje z donacijo sva sprejela kar hitro. Ko sva bila enkrat sigurna v to odločitev, ko sva dobila vse odgovore, sva hitro šla v zdravljenje. Sem pa govorila z veliko drugimi ženskami, ki so dolgo razmišljale o tem, si vzele tudi leto dni in premlevale vse vidike. Midva tega nisva naredila ali bolje rečeno, nisva potrebovala..“

Intervjuvanka #3

🗣️ Pogovor s partnerjem: Kako začeti?

Odločitev za zdravljenje z darovano spolno celico ni nikoli le individualna – vedno vpliva na odnos med partnerjema. Ne glede na to, ali zdravljenje z donacijo potrebujete vi ali vaš partner oz. partnerka, odprt, iskren in sočuten pogovor predstavlja temelj za ustrezno nadaljevanje te poti.

Pogovor o tej obliki zdravljenja je lahko čustveno zelo zahteven. Pogosto se pojavijo občutki izgube, krivde, neenakosti. Nemalokrat se partnerja bojita odziva drug drugega, bojita ranljivosti, zavrnitve, konflikta in na ta račun se pogovor pogosto prestavlja, odmika.

Ta razdelek vas nežno vodi skozi razmislek kako pogovor začeti, kako se pripraviti, in kaj storiti, če partner (še) ni odprt za to možnost. Ne obstaja pravi ali napačen čas – obstaja pa pravi način, kako pogovor voditi, da ohranita zaupanje in bližino tudi ob nesoglasjih.

💬 Predlog začetka pogovora:

»Veliko razmišljam o tem, kako naprej… Morda bi bilo smiselno vsaj razmisliti o donaciji. Se lahko o tem pogovoriva odprto, brez pritiska?«

🗣️ Kako začeti pogovor, če sem jaz tisti/a, ki potrebuje darovano spolno celico?

Primer začetka pogovora:

»Zadnje čase veliko razmišljam o tem, kaj vse sva že prestala. Čutim, da je čas, da začneva govoriti tudi o drugih možnostih – med njimi tudi o darovani celici. Vem, da ni enostavno, ampak zame postaja realna možnost. Bi bil/a pripravljen/a poslušati?«

Druge možnosti:

»Ne vem, ali si pripravljen/a o tem razmišljati, ampak zame je to pomembno. Lahko samo poslušaš? Ne rabiva takoj sprejeti odločitve…«

»Želim, da si ustvariva družino in pripravljen/a sem sprejeti tudi darovano spolno celico, če je to edina možnost. Se lahko začneva pogovarjati o takšni obliki zdravljenja?«

»Dobil/a sem dovolj informacij, da zdaj razumem zakaj nama z mojimi celicami ne more uspeti in pripravljen/a sem na uporabo darovanih. Prosim povej kakšni so tvoji občutki, želim, da se odločava skupaj…«

“Jaz v tem (donaciji) nisem videla nič negativnega. Zame je to predstavljalo veliko možnost, da bova lahko imela otroka. Že prej sem bila odprta za posvojitev otroka, donacija jajčne celice pa mi je seveda predstavljala še bistveno boljšo rešitev. Bila sem že utrujena od neuspehov, od pomanjkanja informacij zakaj ne uspe. V tem sem videla eno veliko upanje.“

Intervjuvanka #3

🗣️ Kako začeti pogovor, če darovano spolno celico potrebuje partner/-ka?

Primer začetka pogovora:

»Rad/a bi se začela pogovarjati o donaciji – ne zato, ker bi želel/a pritiskati nate, ampak zato, ker te imam rad/a. Zavedam se, da bi donacija pomenila nekaj velikega zate. Rad/a bi, da veš, da sem tu – da to ni “tvoja” težava, ampak najina.«

Druge možnosti:

»Ne vem ali ti je udobno govoriti o tej možnosti, ampak jaz čutim, da se morava o tem pogovarjati. Tudi če greva počasi, korak za korakom, rad/a vedel/a, kako ti to vidiš, doživljaš.«

»Zame ni pomembna genetika. Želim le s tabo imeti otroka, si ustvariti družino. Pomembno mi je, da to pot prehodiva skupaj – ne glede na izvor celic. Prosim povej mi kakšni so tvoji občutki, pomisleki, kaj te skrbi?«

»Morda si zaskrbljen/a, da bom zaradi tega čutil/a kako drugače, ampak iskreno – želim si le, da najdeva pot do najinega otroka skupaj, četudi bo pri tem potreben še nekdo tretji.«

🗣️ Kako začeti pogovor, če darovano spolno celico potrebujeva oba (dvojna donacija)?

Primer začetka pogovora:

»Najina pot je res edinstvena – in težka. Ampak mogoče sva zdaj pred točko, kjer si lahko iskreno rečeva, da je pomembneje od genetike to, da sva starša, ki otroku nudita ljubezen, varnost in dom.«

Ali:

»Pot do otroka, kjer najine celice niso vključene, je še vedno najina. Če se zanjo odločiva skupaj, ni nič manj vredna, nič manj prava. Midva sva tista, ki bova vzgojila otroka, midva bova njegova/njena starša.«

»Kaj če na donacijo ne gledava kot na nekakšno nadomestilo, temveč kot na obliko pomoči, da prideva tja, kamor si oba želiva – do družine?«

»Dvojna donacija zveni težko – tudi meni. A morda je to možnost, da najdeva mir in novo upanje, potem ko sva izčrpala vse druge možnosti.«

🧱 Kaj pa če partner/-ka ni odprt/a za pogovor o donaciji?

Primer poskusa začetka pogovora:

»Vem, da ti ni lahko o tem govoriti – tudi meni ni. Ampak čutim, da bi si s pogovorom lahko marsikaj olajšala. Ne gre zato, da se moraš strinjati z menoj, gre le za to, da skušava razumeva drug drugega.«

Ali:

»Vem, da si zadržan/a glede takšne oblike zdravljenja, ampak meni bi resnično veliko omenilo, da se vsaj skušava pogovoriti o tem. Morda bi lahko najprej jaz povedal/a svoje, potem pa še ti, če boš pripravljen/a?«

»Čutim, da sem pripravljen/a narediti korak naprej. Ne zato, ker ne cenim najine skupne poti, ampak ker si res želim otroka z življenjskim partnerjem – s teboj. A če je donacija zate nekaj, kar nikoli ne bo sprejemljivo, moram to vedeti in razmisliti, kako naprej.«

»Rad/a bi, da razumeš, da donacija zame ni “druga izbira”, ampak morda edina možnost, da postanem mama/oče. Če zmoreš, bi te prosil/a, da mi zaupaš, kaj ti pri tej misli povzroča odpor ali bolečino, kaj je tisto, česar nikakor ne moreš sprejeti?«

✨ Dodatni napotki za pogovor:

✅ Izberite miren trenutek, ne v času stresa ali konflikta.

✅ Ne pričakujte takojšnjega odgovora – pustite času čas.

✅ Pogovor naj ne bo le en – naj gre za proces.

✅ Namesto »Kaj pa ti misliš?«, vprašajte: »Kako se ti počutiš ob tej ideji?«

“Mislim, da če nisi siguren v takšno zdravljenje, če je res preveč dvomov, počakaj, si vzemi čas, razmisli. Če je po daljšem premisleku dvom še tam, potem mogoče to ni prava pot. Tega se ne da kasneje razveljavit, zato je treba bit pripravljen, siguren. Nihče te v to ne sme silit in oba partnerja morata biti za to. Pridobite čim več odgovorov na vsa vprašanja…”

Intervjuvanka #3

🧭 Ali naj se zaupava še komu drugemu?

1️⃣ Želiva z nekom deliti svojo odločitev?

🔹 DA → nadaljujeta na 2.
🔹 NE → 💬 Ohranita informacijo zase. Vajina zasebnost je povsem legitimna. Lahko si vseeno poiščeta zaupnega terapevta ali podporno skupino.

2️⃣ Kdo so osebe, ki jim zaupava in bi lahko bile vir podpore?

🔸 Starši
🔸 Sorojenci
🔸 Najbližji prijatelji
🔸 Krstni botri / tesne družinske figure
🔸 Nihče v družini – razmisliva o strokovnjaku (terapevt, psiholog, drug strokovnjak)

3️⃣ Kaj želiva doseči s tem, da deliva informacijo?

✅ Pomoč in čustveno podporo
✅ Več razumevanja, če bova tekom zdravljenja čustveno odsotna/slabše razpoložena
✅ Preprečiti širjenje dezinformacij, ko se bo otrok rodil
✅ Transparentnost in bolj pristni odnosi
❌ Ne želiva priporočil, nasvetov ali pomilovanja.

📝 Jasno določita, kaj je cilj pogovora. Tako ga bosta lahko tudi bolj natančno usmerila.

4️⃣ Je ta oseba sposobna poslušati brez obtoževanja, kritike, pripomb?

🔹 DA → Nadaljujta. Lahko razmislita tudi o tem, da podata nekaj informativnega gradiva.
🔹 NE / NE VEVA → Pogovor lahko začneta ob bolj primernem času oz. previdneje, npr.:

»Greva skozi nekaj, kar ni enostavno. Vse ti bova razložila, a najprej bi prosila, da samo poslušaš, brez obtoževanj ali predsodkov.«

5️⃣ Kaj storiti, če pride do negativnega odziva?

🛑 Ustavita pogovor, povejta, da o tem ne želita razpravljati in da ne iščeta odobritve.
💬 Npr.: »To je nekaj, kar nama veliko pomeni in prosiva, da spoštuješ najino odločitev. Z razumevanjem ali brez.«
📘 Razmislita o posredovanju strokovnega vira (članka, brošure, videa), če gre le za nevednost ali strah s strani te osebe/oseb.

“Zaupala sem se mami, ki je informacijo super sprejela in mi še olajšala proces odločanja za tako obliko zdravljenja. Drugače pa sem najino situacijo delila še z bližnjimi prijateljicami, ki so me tudi podprle. Sem pa pred zdravljenjem o tem veliko lažje govorila, ko sem enkrat bila noseča, mi pa ni bilo več do tega, da bi vsakemu razlagala kako je otrok nastal – ni se mi zdelo primerno ali potrebno.“

Intervjuvanka #5

“Ko sva šla v zdravljenje, sva bližnjim povedala, da greva v IVF v tujino. Nisva pa povedala v kakšno obliko zdravljenja greva. Danes resnico ve moja mami, moja sestra in ena prijateljica, ki ima prav tako otroka z darovano jajčno celico. Obvestila sem še pediatra in ginekologa (med nosečnostjo oz. po porodu).“

Intervjuvanka #3

“Zaupala sem se svoji najbližji prijateljici in njenemu fantu – odziv je bil krasen, zelo sta naju podprla in smatrala sta, da je partner izredno nesebičen, da je sprejel dejstvo, da bova potrebovala darovano seme. Mogoče sta na vse skupaj gledala drugače tudi zato, ker sta sama prvega otročka dobila s pomočjo IVF.“

Intervjuvanka #4

Kje še poiskati podporo? (v živo in online)

👩‍⚕️ Strokovna podpora:

• Strokovno osebje na klinikah za zdravljenje neplodnosti v Sloveniji – zdravniki, medicinske sestre, klinični psihologi.
• Zasebni psihologi, psihoterapevti, ki dobro poznajo področje neplodnosti (strokovnjaki, ki jih priporočamo).
• Drugi ustrezno usposobljeni strokovnjaki (npr. Društvo UP).

🧑‍🤝‍🧑 Skupinska podpora:

• Spletne podporne skupine za zdravljenje s pomočjo darovane spolne celice (Pot do starševstva z darovano celico)
• Spletne podporne skupine za neplodne pare (Skupina o neplodnosti)
• Spletni forumi na temo neplodnosti (Med.Over.Net)

🌐 Online viri:

• www.mamimaja.com – vodiči, članki, vprašalniki
• www.donorconceptionnetwork.org – mednarodna skupnost za pare z uporabo darovanih celic.
• različni podcasti in spletne strani

Kar 84 % (n = 127) anketirancev je izrazilo močno željo za dostop do informacij in osebnih pričevanj parov oziroma posameznikov, ki so že prestali zdravljenje z darovano spolno celico ali že imajo otroke spočete s to metodo.

Poleg tega si kar 61 % anketirancev želi tudi možnost vključitve v zasebno podporno skupino za posameznike in pare, ki se odločajo ali že podajajo v zdravljenje s pomočjo darovane spolne celice.

(Vir: Mami Maja – raziskava med posamezniki, 2025)

Ta pot ni lahka, a ni vama treba po njej hoditi brez podpore. Sprejetje zdravljenja z darovanimi celicami je izjemno pogumna odločitev, ki lahko vodi do najglobljih oblik ljubezni in starševstva. Pomembno je, da jo sprejmeta skupaj, informirano in po svojih občutkih – ne po pričakovanjih drugih.